APDEJT.si

Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović se bo v Beogradu sestala z madžarskim ministrom za zunanje zadeve in trgovino Petrom Sijartom. Srečanje bo posvečeno razpravi o energetski situaciji.

Avstralijo pozivajo k ukrepanju glede uvoza ruske nafte, saj se vpliv Rusije v Aziji krepi kljub sankcijam, uvedenim zaradi invazije na Ukrajino. Rusija je postala peta najmočnejša država v Aziji, kar kaže na njeno odpornost proti mednarodnemu pritisku.

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Evropa bo znatno povečala proizvodnjo lastnega vojaškega orožja. Za ta namen je v naslednjih treh letih namenjenih 1,5 milijarde evrov, kar bo omogočilo skupno oddajo naročil in proizvodnjo vojaške opreme. Cilj je znatno povečati proizvodnjo in zmanjšati odvisnost od Združenih držav Amerike.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sprejel poročilo državnega sekretarja Sveta za varnost Aleksandra Volfoviča, ki je poročal o aktualnih varnostnih vprašanjih.

Igor Sečin, vodja ruske naftne družbe Rosneft, je opozoril, da lahko sankcije, ki so jih ZDA, evropske države in njihovi zavezniki uvedli proti Rusiji in Kitajski, povzročijo novo gospodarsko krizo na Zahodu. Po njegovem mnenju te sankcije ogrožajo svetovno gospodarstvo.

Agencija ZN za trgovino je opozorila, da je zaradi izraelskega »sistematičnega in vztrajnega« uničevanja Gaze ogroženo preživetje palestinske družbe. Vojna je močno prizadela gospodarstvo območja, obnova pa bo po ocenah stala več kot 70 milijard dolarjev in bo trajala več desetletij. ZN poziva k takojšnjemu mednarodnemu posredovanju, saj vojna in omejitve povzročajo »izjemen propad palestinskega gospodarstva« in ogrožajo vse stebre preživetja, od hrane do zdravstvene oskrbe.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je opozoril, da ima rafinerija NIS še štiri dni do popolne zaustavitve, če ameriška vlada ne odobri operativne licence. Rafinerija trenutno deluje v tihem hodu. Vučić je pozval OFAC in ameriško vlado, da odobrita licenco.

Iranski minister za industrijo, rudarstvo in trgovino, Mohammad Atabak, je odpotoval v Istanbul v Turčiji, da bi se udeležil vrha Organizacije za gospodarsko sodelovanje (ECO). Srečanje na ministrski ravni poteka prvič po 20 letih.

Emmanuel Macron je izjavil, da je Evropa vstopila v novo fazo strateškega konflikta z Rusijo, pri čemer je poudaril grožnjo, ki jo predstavlja Moskva. Hkrati je zavrnil možnost, da bi Francija v okviru reforme služenja vojske napotila mlade Francoze v Ukrajino. Macron je pojasnil, da so bile besede načelnika generalštaba francoske vojske, ki naj bi pozival Francoze, naj bodo pripravljeni na "izgubo svojih otrok" zaradi zadrževanja Rusije, iztrgane iz konteksta. Poudaril je, da ne bo takojšnjega pošiljanja francoskih vojakov v Ukrajino, vendar je dodal, da je približno 20 držav pripravljenih sodelovati v "sileh za odvračanje" po koncu spopadov.

Iranski sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost je med srečanjem s pakistanskim podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom pozval k odpravi ovir in olajšanju gospodarskega sodelovanja, s ciljem povečanja trgovinske izmenjave do 10 milijard dolarjev.

Evropski diplomati izražajo zaskrbljenost, da bi lahko načrt za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za posojilo Ukrajini propadel zaradi ameriškega načrta za ureditev konflikta. Politico poroča, da EU ni več določitelj standardov za digitalne storitve, saj je to vlogo prevzela Amerika. Različne države EU še niso dosegle enotnega stališča glede konfiskacije ruskega premoženja, pri čemer se čaka na pritisk morebitnega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se sooča z dilemo, ali sprejeti mirovno ponudbo Trumpa ali se zanašati na evropsko pomoč.

Zaradi napetih razmer v svetu so ZDA izdale globalno opozorilo, letalske družbe pa množično odpovedujejo lete. Venezuelski inštitut za letalstvo je mednarodne letalske družbe obvestil, da morajo v roku 48 ur nadaljevati lete v državi, sicer tvegajo izgubo dovoljenja za letenje.

Srbija se je zavezala, da bo finančno podprla določene države in organizacije pri udeležbi na specializirani razstavi EXPO 2027 v Beogradu. Država bo za to namenila največ 4,9 milijarde dinarjev, kar znese približno 42 milijonov evrov. Znesek individualne podpore bo določen v pogodbah o udeležbi s posameznimi državami, kot je razvidno iz poročila o obsegu podpore državam in mednarodnim organizacijam na EXPO 2027.

Predsednik Rusije, Vladimir Putin, je med 25. in 27. novembrom obiskal Kirgizistan. V delegaciji so bili tudi poslovneži, kot sta Roman Abramovič in Denis Bažajev, ter drugi visoki predstavniki ruske vlade, vključno z nekdanjim premierjem Mihailom Fradkovim. Med obiskom so potekali rusko-kirgiški pogovori na najvišji ravni.

Če bi se Zahod že prej osredotočil na pretok ruskega izvoza nafte, namesto na ceno, bi bil izid vojne v Ukrajini morda zelo drugačen.

Predsednik Putin je poudaril uspešen razvoj dvostranskih odnosov med Rusijo in Kitajsko, posebej v energetskem sektorju. Izpostavil je pomembnost sodelovanja na tem področju. Igor Sečin, vodja Rosnefta, pa je ob koncu svojega govora o energetskem partnerstvu med državama citiral kitajsko pregovor iz 'Knjige sprememb', s čimer je opozoril, da nadaljevanje sankcij proti Rusiji in Kitajski lahko povzroči gospodarsko krizo na Zahodu.

Britanska vlada si prizadeva za dostop do različnih evropskih programov, vendar se je pripravljena manj prilagoditi, ko gre za stroške. London ima dolgo listo želja, a omejeno pripravljenost za plačilo.

Tajvanski premier卓榮泰 je izrazil željo po sodelovanju z državami, ki imajo z Tajvanom dopolnilne industrijske verige. To sledi izjavi južnokorejskega ministra za industrijo, da obstaja možnost za preferencialno tarifno obravnavo s Tajvanom. Tajvan je prvotno želel biti pobudnik naprednega zavezništva za proizvodnjo rezin, vendar zdaj daje prednost sodelovanju z državami, ki lahko dopolnjujejo tajvansko industrijo. Predsednik賴清德 se je srečal s predsednikom parlamenta Svazija, Jabulanijem Mabuzo, in se mu zahvalil za dolgotrajno podporo Svazija Tajvanu na mednarodnem prizorišču, s poudarkom na stabilnem investicijskem okolju in kakovostni delovni sili Svazija.

Predsednik Donald Trump se je pogovarjal z japonsko premierko Sanae Takaichi takoj po pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, sredi naraščajočega spora med državama zaradi Tajvana. Takaichijeva je sprožila jezo Kitajske z izjavami o Tajvanu.

V odboru za postopek zakonodajnega zbora je bil vladni predlog zakona o finančni razdelitvi (財劃法) začasno umaknjen iz obravnave zaradi nasprotovanja opozicije (藍白). Tiskovna predstavnica vlade 李慧芝 je izrazila obžalovanje in poudarila, da je vladni predlog najbolj usklajena različica doslej. Medtem sta poslanca邱議瑩 in 賴瑞隆 kritizirala poslanko 柯志恩, ker naj bi zavračala predlog, ki bi koristil Kaohsiungu, na kar se je 柯志恩 odzvala z obtožbami o iskanju pozornosti. Zelena stranka razmišlja o referendumu kot odziv na zavrnitev vladnega predloga.

Konservativni poslanci so kritizirali premierja Marka Carneyja zaradi njegovih prezirljivih komentarjev o zastalih trgovinskih pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Carney je na vprašanje novinarjev v Johannesburgu, kdaj je zadnjič govoril s Trumpom, odgovoril: »Koga briga?«.

Eden največjih avstralskih pokojninskih skladov je sprožil preiskavo o morebitnih povezavah s trgovino z rusko nafto, medtem ko vojna v Ukrajini dosega ključno fazo. Preiskava poteka zaradi zaskrbljenosti glede etičnosti naložb glede na trenutne geopolitične razmere.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.

Po opozorilu ZDA o 'potencialno nevarnih situacijah' za lete nad Venezuelo, se je še več letalskih družb pridružilo prekinitvi letov v to državo.

V Avstraliji je senat prekinil sejo, potem ko je senatorka Pauline Hanson izvedla sporno potezo z burko. Medtem avstralski super sklad preiskuje morebitne povezave z rusko krvavo nafto.

FIFA je objavila, da bo s savdsko pomočjo zagotovila posojila v višini milijarde ameriških dolarjev za financiranje stadionov v državah v razvoju. Savdski sklad za razvoj in FIFA sta v skupni izjavi sporočila, da bodo članice nogometnih zvez prejele subvencionirana posojila za gradnjo ali obnovo stadionov. Dogovor poudarja skupno zavezo podpiranju razvoja.

Generalni direktor Rosteca, Sergej Čemezov, je izjavil, da je Rusija močno povečala proizvodnjo orožja v primerjavi z obdobjem pred začetkom posebne operacije v Ukrajini. Rusija dobavlja velike količine letal, tankov, pehotnih vozil, havbic, sistemov za radioelektronsko bojevanje in dronov. Po njegovih besedah nobena država na svetu ne proizvaja toliko streliva in letalskih bomb kot Rusija.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance, Kyriakos Pierrakakis, je izjavil, da so grško-nemški dvostranski odnosi močnejši kot kdaj koli prej, po srečanju z nemškim kolegom in podkanclerjem Larsom Klingbeilom v Berlinu. Pierrakakis je dodal, da se Grčija in Nemčija lahko učita ena od druge.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Afriške unije in Evropske unije v Luandi v Angoli poudarila, da Afrika in Evropa potrebujeta drug drugo bolj kot kdajkoli prej. Poudarila je potrebo po ustvarjanju delovnih mest in diverzifikaciji gospodarstev, da bi postali manj odvisni. Predsednik Komisije Afriške unije je pozval k večji transparentnosti pri dostopu do kapitala, saj afriške države izboljšujejo naložbeno okolje za privabljanje evropskega kapitala.

Ukrajina naj bi se strinjala z osrednjimi točkami mirovnega sporazuma, ki ga vodijo ZDA, pri čemer naj bi ostale le še manjše podrobnosti za ureditev. Predsednika Trump in Zelenski naj bi se srečala v novembru, da bi dogovor dokončno potrdila, Zelenski pa naj bi v naslednjih dneh obiskal Washington. Medtem pa so se okoli ukrajinske pogajalske skupine pojavili korupcijski škandali, ki bi lahko vplivali na mirovna prizadevanja.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je obiskal Ankaro, kjer ga je s slovesno ceremonijo sprejel turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Predsednika sta vodila meddržavne pogovore med delegacijama obeh držav.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

Gospodarski trendi povzročajo skrbi tistim, ki so odgovorni za obvladovanje inflacije in ohranjanje trga dela, kar otežuje odločitve ameriške centralne banke (Fed) pri preprečevanju recesije. Poleg tega so pomembne novice še Trumpov predlog zdravstvene reforme, odstop Marjorie Taylor Greene (MTG), dokumenti v primeru Epsteina, situacija v Ukrajini ter izraelski napadi na Bejrut.

Sirski organ za civilno letalstvo je podpisal koncesijske pogodbe z mednarodnim konzorcijem, ki ga vodi katarski UCC Holding, za razvoj, širitev in upravljanje mednarodnega letališča v Damasku. Pogodbe, vredne 4 milijarde dolarjev, vključujejo tudi sodelovanje turških podjetij Cengiz in Kalyon ter ameriškega podjetja Assets. Razširjeno letališče bo postalo ključno vozlišče, ki bo povezovalo Sirijo s svetom.

Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je udeležil sprejema Združenja ameriških državnih vladnih predstavništev (ASOA) v Tajpeju, kjer je poudaril vse tesnejše gospodarske odnose med Tajvanom in Združenimi državami, ki imajo v Tajvanu 26 predstavništev. Podkanclerka ameriškega inštituta na Tajvanu (AIT) Liang Kai-wen je izpostavila rekordne naložbe in poglobljeno trgovinsko sodelovanje med državama. Lin je dejal, da so tajvansko-ameriški odnosi šele na začetku.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Tajvanska opozicijska stranka Kuomintang zahteva od vlade, da pojasni morebitno investicijo Tajvana v Združene države Amerike v višini 400 milijard ameriških dolarjev. Stranka poudarja, da ni proti ameriški, ampak proti netransparentni politiki.

Kazahstan in Uzbekistan sta se dogovorila, da bosta Kirgizistanu pozimi dobavljala električno energijo, da bi državi omogočila kopičenje vode v jezu Toktogul. Ta voda bo nato spomladi in poleti uporabljena za namakanje kmetijskih zemljišč v Kazahstanu in Uzbekistanu. Države so se tudi dogovorile, da bodo skupaj zmanjšale porabo in okrepile ukrepe za varčevanje z energijo. Srečanje vodnih in energetskih ministrstev Kazahstana, Kirgizistana in Uzbekistana je potekalo v Almatiju pod vodstvom kazahstanskega ministra za energetiko Erlana Akkenženova.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da nekateri posamezniki z ukrajinskim potnim listom na Zahodu zagovarjajo stališča, ki so v nasprotju z uradno linijo Kijeva. Zelenski je to povedal v nedeljskem večernem nagovoru, v katerem je poročal o pogovorih o mirovnem načrtu z delegacijo ZDA v Ženevi.

Saški premier Michael Kretschmer (CDU) je v intervjuju za RND posvaril pred gospodarsko spiralo navzdol v Nemčiji in Socialdemokratsko stranko (SPD) obtožil zaviranja nujnih reform. Pozval je tudi k več diplomacije z Rusijo in zagovarjal vrnitev k ruskim energentom v primeru prekinitve ognja.

V Rusiji se je količina gotovine v obtoku med julijem in septembrom 2025 povečala za 659 milijard rubljev, poročajo Izvestija, ki se sklicujejo na podatke Centralne banke.

Poleg Turkish Airlines so tudi druge ameriške in mednarodne letalske družbe odpovedale lete v Venezuelo. Razlog je opozorilo ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA), ki opozarja na povečano vojaško aktivnost in s tem povezano tveganje v venezuelskem zračnem prostoru. Opozorilo FAA velja 90 dni.

Kolumbijsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da država ohranja politiko neudeležbe v ofenzivnih vojaških operacijah zunaj svojih meja.

Srbska vlada je po izredni seji glede energetske situacije v državi sporočila, da so zaloge naftnih derivatov zadostne in da ni razlogov za zaskrbljenost gospodinjstev in gospodarstva. Seja je bila posvečena tudi situaciji z NIS-om.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi povečane prisotnosti ameriške vojske v bližini Venezuele. Po vrhu G20 v Južni Afriki je napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten oborožen konflikt.

Kirill Dmitriev, ki deluje v senci oblasti, se je znašel v središču pozornosti kot eden od arhitektov Trumpovega načrta za Ukrajino. V ameriških diplomatskih krogih ima rojeni Rus vzdevek 'Putinov šepetalec Trumpu'.

Avstralski poslovnež Twiggy Forrest poziva k odpravi vrzeli v predpisih, ki omogočajo uvoz ruske nafte v Avstralijo. Opozarja, da bi moral biti vsakemu avstralskemu vozniku zagotovljeno, da njegov denar ne financira vojne v Ukrajini.

Brazilski predsednik Lula da Silva je med udeležbo na srečanju G20 v Južni Afriki napovedal, da bo trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem podpisan 20. decembra v Braziliji. Sporazum naj bi ustvaril največjo cono proste trgovine na svetu. Podpis ne bo potekal v Paragvaju zaradi usklajevanja mednarodnih organizacij.

Ameriška ministrica za finance je kritizirala Evropo zaradi njenih neuspešnih sankcij proti Rusiji. Izpostavila je, da sankcije niso dosegle želenega učinka pri omejevanju ruskega gospodarstva in financiranja vojne v Ukrajini. Pozvala je k učinkovitejšim ukrepom za pritisk na Kremelj.

Albanski premier Edi Rama se je v Dohi v Katarju srečal s premierjem in ministrom za zunanje zadeve Katarja, Sheikhom Mohammadom bin Abdulrahman bin Jassim Al Thanijem. Pogovarjali so se o poglobitvi sodelovanja med državama in projektih, ki so pomembni za Albanijo.

Portugalski premier Luís Montenegro je izjavil, da so pretoki med Angolo in Portugalsko dobro urejeni in zagotavljajo varnost državljanom obeh držav. Poudaril je, da v Angoli stalno deluje 250 portugalskih podjetij. Poleg tega je Portugalska z Angolo podpisala 23 instrumentov sodelovanja in od julija 2024 povečala kreditiranje za 62 odstotkov. Montenegro se je odzval tudi na pritožbe angolskih aktivistov, ki naj bi jim družba TAP preprečila potovanje v Zelenortske otoke, in dejal, da je angolska skupnost v Portugalski dobro integrirana.

Moussa Diop, predsednik gibanja AG/Jotna in nekdanji član koalicije Benno Bokk Yakar, se je uradno pridružil koaliciji Diomaye Président. Ta pridobitev je pomembna okrepitev za koalicijo v Senegalu in poudarja njeno privlačnost med izkušenimi političnimi osebnostmi. Aminata Touré je imela ključno vlogo pri prepričevanju Diopa, da se pridruži koaliciji, kar dodatno krepi njeno pozicijo pred prihajajočimi volitvami.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je napadla ruski rafineriji nafte Rjazan in Ilski. Ukrajinske sile so rafinerijo Rjazan bombardirale v noči iz srede na četrtek, pri čemer so povzročile požare v bližini obratov za sekundarno predelavo nafte. Rafinerijo Rjazan so ukrajinske sile napadle že prejšnji teden. Vodja ukrajinskih sil za brezpilotne sisteme Robert Brovdi je izjavil, da so enote včeraj zvečer bombardirale rafinerijo Ilski.

Nemški kancler Merz je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval Rusijo, naj konča agresijo v Ukrajini in zaustavi negativne vplive na svetovno gospodarstvo. Kljub temu pa končna izjava vrha ne omenja Rusije neposredno, temveč le posredno obsoja vojno v Ukrajini. Udeleženci vrha so pozvali k pravičnemu in trajnemu miru.

Pentagon je preusmeril 30 milijonov dolarjev, prvotno namenjenih za pomoč Ukrajini, v spodbujanje proizvodnje mineralov v Združenih državah Amerike.

Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je pozval Kijev, naj pojasni, koliko denarja evropskih davkoplačevalcev je končalo v korupcijski mreži v Ukrajini. Opozoril je, da Evropska unija financira »vojno mafijo« in da bi morala prekiniti izplačila Ukrajini zaradi poročil o korupciji.

Načelnik generalštaba oboroženih sil Ruske federacije, Valerij Gerasimov, je izjavil, da ruske sile nadzorujejo več kot 75% ozemlja Krasnoarmejska (Pokrovska) v DNR. Prav tako je dejal, da ukrajinske sile ne prenehajo s poskusi deblokade svojih enot v aglomeraciji Krasnoarmejsk-Dimitrov.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval Evropo, naj podpre mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, pri čemer je poudaril, da Madžarska izbira pot miru. Ukrajina pa ameriški mirovni načrt zavrača, saj ga ocenjuje kot kapitulacijo. Donald Trump je izjavil, da bi morala Ukrajina pohiteti z odločitvijo o mirovnem načrtu. ZDA in Ukrajina so se posvetovale o možnostih za končanje vojne v Švici. Trumpov predlog za mir v Ukrajini ni njegova končna ponudba, Zelenski pa je izbral delegacijo za pogovore z ZDA in Rusijo.

Ukrajinske sile so z droni napadle pomembno termoelektrarno v moskovski regiji, kar je povzročilo požar in preklop na rezervni sistem oskrbe z elektriko in toploto. Guverner moskovske regije je potrdil napad na elektrarno Šatura, pri čemer so bili poškodovani trije transformatorji.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Nekdanji nemški kancler Olaf Scholz je potrdil, da je leta 2020, ko je bil še finančni minister, ZDA poslal pismo s predlogom o odpravi sankcij proti gradnji Severnega toka 2 v zameno za izgradnjo terminalov za uvoz ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (UZP).

Ruski poslanci so soglasno podprli poziv premierju Mihailu Mišustinu, da pripravi ukrepe za zaščito ruskih sredstev v tujini pred morebitno krajo. Za poziv je glasovalo 404 poslancev.

Velika Britanija je razširila sankcijsko izjemo, ki omogoča transakcije z bolgarskimi operacijami družbe Lukoil. Izjema bo zdaj vključevala še dve hčerinski družbi, Lukoil-Bolgarija Bunker in Lukoil Aviation Bolgarija, je sporočila britanska vlada. Pred tem so ZDA Bolgariji odobrile odlog glede sankcij proti Lukoilu.

Marija Zaharova je izjavila, da je nedavna protijivilska "psevdokonferenca" v Kijevu zgolj politična krinka za korupcijske mahinacije režima Vladimirja Zelenskega.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine povzročil propad evra. Opozoril je na tveganje dolgotrajnih sodnih sporov in političnih posledic za evropsko valuto, če bo Evropska unija sledila tej poti. Orban je tudi omenil, da Evropska komisija namerava nameniti dodatnih 135 milijard evrov za podporo Kijevu, vendar EU teh sredstev nima.

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Romunija se bo solidarno pridružila sankcijam Združenih držav Amerike proti podjetju Lukoil, ki bodo začele veljati 21. novembra. Vlada bo pripravila osnutek uredbe, ki bo vzpostavila splošen mehanizem za podobne situacije.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Ameriško zasebno podjetje naj bi prevzelo izgradnjo in upravljanje plinovoda, ki bo Bosno in Hercegovino povezal s plinskim omrežjem na Hrvaškem. Ameriški odpravnik poslov v Sarajevu, John Ginkel, je na sestanku s predstavniki oblasti v Federaciji BiH predstavil ta predlog. Projekt naj bi se začel na Krku.

Administracija Trumpa je sporočila, da opaža znake, da njene sankcije proti velikim ruskim proizvajalcem nafte ovirajo gospodarski motor, ki Moskvi omogoča financiranje vojne v Ukrajini. Cene ruske nafte so padle, saj so se veliki indijski in kitajski kupci premaknili k spoštovanju sankcij pred petkovim rokom za podjetja in banke, da prenehajo poslovati z ruskima naftnima velikanoma Rosneft in Lukoil, je novinarjem povedal visoki uradnik ministrstva za finance.

Podnebna konferenca COP30 v Belému v Braziliji se je zaključila s sprejetjem podnebnega dogovora, vendar brez zaveze k opustitvi fosilnih goriv. Približno 200 držav je doseglo le skromen konsenz o podnebnih ukrepih, ki vključuje prostovoljno pobudo za pospešitev prizadevanj za zaščito podnebja.

Nemčija bo ruski plin prejemala do leta 2028, saj dolgoročne pogodbe, ki jih ni mogoče enostransko prekiniti, to onemogočajo. Kljub prizadevanjem za prekinitev uvoza ruskih energentov bo plin v državo še naprej dobavljalo podjetje SEFE. Vodja nemške agencije za omrežja, Klaus Müller, je poudaril, da morajo upoštevati tako odločitve EU kot tržno logiko.

Nemški kancler Friedrich Merz je kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da bojkotirajo vrh skupine G20 v Johannesburgu.

Po podatkih Oxfama se je premoženje najbogatejših na svetu močno povečalo, pri čemer so milijarderji držav G20 pridobili dodatnih 2,2 bilijona dolarjev. Oxfam opozarja, da bi lahko ta sredstva uporabili za zmanjšanje revščine in predlaga konkretne rešitve.

Evropska unija zaostruje ukrepe proti ruski "senčni floti" in pripravlja nove ukrepe za omejitev delovanja nezakonitih tankerjev z nafto v Baltskem morju. Cilj je preprečiti Moskvi izogibanje sankcijam z večjim pritiskom, okrepljenim nadzorom in hitrejšimi sankcijami.

V Johannesburgu se je začel prvi vrh skupine G20 v Afriki, ki si prizadeva rešiti dolgotrajne težave, ki prizadevajo najrevnejše države sveta. Vrh poteka kljub bojkotu Združenih držav Amerike.

Maksim Oraškin je povedal, da so države, ki jih Rusija šteje za "neprijateljske", na vrhu G20 v Johannesburgu ponudile Rusiji gospodarsko sodelovanje in skupne projekte. Oraškin ni razkril, za katere države in pobude gre.

Slovenija bo diplomatsko obvestila Ministrstvo za finance in zakladnico Bosne in Hercegovine, da potrjuje izpolnjevanje pogojev recipročnosti za vračilo DDV prevoznikom iz BiH in določila datum začetka izvajanja. Slovensko Ministrstvo za finance je odgovorilo na pobudo ministra Srđana Amidžića za vzpostavitev recipročnosti pri vračilu DDV.

Voditelji držav in vlad skupine G20, ki združuje največja svetovna gospodarstva, so na vrhu v Johannesburgu soglasno sprejeli skupno izjavo. To se je zgodilo kljub odsotnosti Združenih držav Amerike v razpravah.

Serija člankov "Blood Oil" avstralskega časopisa The Herald in The Age razkriva, kako zakonodajne luknje omogočajo Avstraliji, da posredno financira rusko vojno v Ukrajini. Članki pozivajo avstralsko vlado, da ukrepa in prepreči nadaljnje financiranje Putinovega režima.

Združene države Amerike so uvedle nove sankcije proti več podjetjem, ki po mnenju ameriškega finančnega ministrstva podpirajo prodajo iranske nafte. Sankcije so bile uvedene proti šestim plovilom "mračne flote", ki prevažajo nafto, in iranski letalski družbi Mahan Air, ki je sodelovala z Islamsko revolucionarno gardo (IRGC) in pomagala režimu Bašarja al-Asada. Ukrepi so usmerjeni v posrednike pri pomorskih prevozih, ki po mnenju ZDA s prodajo surove nafte financirajo iranske oborožene sile.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je objavil, da se je s kongresnikoma iz Ohaja in New Jerseyja pogovarjal o bilateralnih odnosih, evropski poti Srbije in drugih globalnih temah.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kalas, je v Bruslju izjavila, da morata Evropska unija in Zahodni Balkan, z integracijo regije v blok 27 držav, okrepiti medsebojno sodelovanje in zaščititi svoje demokracije pred hibridnimi napadi in tujim vmešavanjem. Po srečanju Sveta EU za zunanje zadeve je Kalas novinarjem povedala, da so na neformalni večerji, namenjeni ministrom za zunanje zadeve držav članic EU in partnerjem z Zahodnega Balkana, razpravljali o skupnih izzivih in načinih za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in zunanje politike.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je na družbenih omrežjih objavil fotografijo s sušijem, s čimer je izrazil podporo Japonski po tem, ko naj bi Kitajska ustavila uvoz japonske morske hrane.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da je glede Naftne industrije Srbije (NIS) opravil pogovore z Američani in da bo v roku 48 ur posredoval več informacij. Poudaril je, da je situacija težka, vendar državljani ne potrebujejo skrbeti.

Predsednik HDZ BiH, Dragan Čović, je ocenil, da je bil s sporazumom z ameriško administracijo o sodelovanju pri izgradnji plinske povezave med BiH in Hrvaško zaščiten interes Hrvatov v BiH. Čović je dejal, da bo hrvaški narod naslednje leto izvolil legitimnega člana predsedstva BiH.

Litovske oblasti razmišljajo o zaostritvi ukrepov proti Belorusiji in Rusiji, vključno z morebitno prekinitvijo tranzita v Kaliningrad. Vodja litovske Socialdemokratske stranke (SDPL) Mindaugas Sinkevičius je izjavil, da bi Vilnius lahko preučil omejitev tranzita kot sredstvo pritiska na obe državi.

Evropska komisija je sprožila postopek proti Italiji zaradi motenja radijskih in televizijskih programov v sosednjih državah, vključno s Hrvaško, Francijo, Malto in Slovenijo. Postopek je bil sprožen, ker naj bi italijanski radijski oddajniki motili sprejem hrvaških radijskih in televizijskih programov ob obali.